Otroci se z angleščino začnejo spoznavati pri štirih letih. Preko angleških otroških pesmic (nursery rhymes), različnih iger (gibalne igre, prstne igre) ter s pomočjo slikovnega materiala otroci spoznavajo angleške besede. Cilj je, da otroci jezik predvsem začutijo, se z njim spoznajo in pridobijo občutek za različne glasove, ritem, intonacijo in naglas. Spoznavajo različne teme (družina, deli telesa, živali, barve, letni čase, dnevi v tednu,...). poleg tega poslušajo različne pravljice v angleškem jeziku, pojejo pesmice, spoznavajo rime in besedne igre, se zabavajo ob rajalnih, gibalnih in prstnih igrah. Urice angleščine potekajo enkrat tedensko v dopoldanskem času, pri starejših otrocih tudi med počitkom (po kosilu).
Dejavnost izvajajo strokovne delavke našega zavoda, k sodelovanju pa vabimo otroke v starosti od štiri do šest let. Pevske vaje potekajo enkrat na teden. Otroci se na igriv način uvajajo v organizirano skupinsko petje, prepevajo kakovostno in raznoliko otroško zborovsko literaturo. Postopno osvajajo estetsko in doživeto zborovsko petje. Pri tem se jim razvija ritmični in melodični posluh. Osvojene pesmi predstavijo na nastopih ob različnih priložnostih, pri čemer pridobivajo tudi izkušnje javnega nastopanja. Petje v pevskem zboru otrokom omogoča doživljanje glasbe, občutenje veselja, sproščenosti in občutljivosti za estetske vrednote.
Folkloro izvajajo strokovne delavke vrtca in sicer z otroki, starimi od štiri do šest let. Otroci na tedenskih srečanjih spoznavajo otroške ljudske pesmi in plese, ljudsko izročilo, skozi različne igre razvijajo ritem in zavedanje prostora, srečujejo se s preprostim rajanjem v krogu s hojo in tekom, učijo se posnemovalnih in pantomimskih iger. K igram in plesu seveda sodijo tudi primerna oblačila. Otroci svoje znanje predstavijo na različnih prireditvah v vrtcu in lokalni skupnosti.
Program Ciciban planinec po pedagoški strani povezujejo strokovne delavke vrtca, vsebinsko in organizacijsko pa vodniki Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Šempeter. Program se izvaja po smernicah akcije Cici planinec, izdelane v strokovnem odboru pri Planinski zvezi Slovenije. Beleži se v Cici dnevnik. Glavni cilj programa Ciciban planinec, ki ga vodi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, je spodbuditi otroke in njihove starše k celoletni dejavnosti v naravi, ki daje čudovite možnosti gibanja, igranja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanja narave. Vse planinske pohode organiziramo po hribih v občini Žalec, obiskali pa smo tudi Logarsko dolino in hišico na drevesu v Celju. Izlete izvajamo v vseh letnih časih. V šolskem letu organiziramo pet ali šest izletov. Izleti so zasnovani tako, da jih otroci, stari od 4 do 6 let lahko premagajo, vabljeni pa so tudi mlajši otroci. Otroci se izletov udeležijo v spremstvu staršev in strokovnih delavk.
Obogatitvena dejavnost turistični podmladek poteka v enoti Šempeter. Otroci spoznavajo znamenitosti domačega kraja, pri tem pa sodelujejo z Osnovno šolo Šempeter (turistični krožek) in s Turističnim društvom Šempeter. Sodelujejo pri praznovanju jeseni v Peklu, na pohodu Od Petra do Pekla, spoznajo rimsko nekropolo, pomembne zgradbe v kraju. Dejavnost poteka enkrat mesečno, vanjo pa so vključeni otroci v starosti od pet do šest let.
Najboljša naložba v prihodnost otrok je učenje v gozdu. Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanja gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj tako otrok kot odraslih. Je recept za zdrav, umirjen in optimalen razvoj vseh nas. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Z gozdno pedagogiko otrokom in odraslim omogočamo varno in sproščeno raziskovanje narave, prepoznavanje lastnih občutkov in potreb ter pravilno odzivanje nanje in to v najbogatejšem učnem okolju – gozdovih Slovenije. “Težimo k temu, da postane gozd samoumeven del vsakodnevnih dejavnosti in ne le ena od mnogoterih možnosti, ki so otrokom le občasno na voljo.” Preživljanje prostega in vzgojno-izobraževalnega časa v gozdu ima za otroke številne pozitivne učinke: Otroci pridobijo pristen stik z naravo ter jo zato bolje razumejo. Otroci razvijajo občutek za odgovornost do narave, jo bolj cenijo in varujejo. Otroci so v naravi bolj ustvarjalni, svobodneje razmišljajo in so manj obremenjeni. Otroci se v gozdu učijo svobodnega gibanja, kar pozitivno vpliva na razvoj njihovih motoričnih sposobnosti in možganov. V gozdu se otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gradijo medosebne odnose. Otroci pridobijo raznolike veščine, se preko igre učijo in pridobivajo izkušnje za vsakdanje življenje. Vir: http://gozdna-pedagogika.si